Verjamem, da je vsakdo od nas že bil v bližini osebe, ki nosi nekatere značilnosti, ki jih pripisujemo psihopatu. Pri tem bi rada poudarila, da imamo vsi mi nekatere lastnosti, ki veljajo tudi za psihopatsko osebnost, le da se nismo odločali za udejanjenje naših idej ali potreb na način, ki je značilen za psihopata. Zanj je značilno, da se pri realizaciji svojega cilja ne meni za lastne emocije. Stremi zgolj k temu, kako bo dosegel rezultat, ki si ga je zadal.
Dr. Dutton, angleški psiholog je razdelil ljudi s psihopatskimi nagnjenji na tiste, ki zabredejo v kriminal in tiste, ki funkcionirajo v družbi in v socialni okolici in so pri tem lahko zelo uspešni. Takšne tako imenovane funkcionalne psihopate lahko najdemo med nekaterimi direktorji družb, so lahko odvetniki, medijski voditelji pa tudi kakšen vrhunski kirurg bi se znašel med njimi. Na svojem profesionalnem področju so na zunaj uspešni, a kako so prišli do tega, bi verjetno znali marsikatero pikro in trpko povedati njihovi sodelavci in podrejeni.
Za psihopata je značilno, da imajo malce bolj izražene osebnostne lastnosti: pomanjkanje empatije, nima vesti, je brezobziren, neustrašen, ima močno osebno karizmo, ki jo uporablja v prepričevanje drugih ljudi v svoj prav, osredotočen je na svoj cilj in mu za drugo ni mar. Zna odlično delovati pod pritiskom in stresom.
Ali se bo naša osebnostna naravnanost izkazala za pogubno psihopatsko, je lahko odvisno od okolja, iz katerega prihajamo in od družinskih ter vzgojnih vzpodbud, ki smo jih bili deležni kot otroci. Da se ne bom ponavljala, zopet pridemo do tega, kako izjemno pomemben je odnos staršev do otroka. Predvsem smo starši tisti, ki zaznamujemo mlado bitje tudi v smeri, po kateri bo stopal kasneje v življenju. Če ravnamo z našim mladičem ljubeznivo, pozorno in skrbno, če sprejema naša navodila in meje, se počuti varnega, mu razvijamo občutek za soljudi in privzgojimo empatijo, potem je veliko manjša verjetnost, da bo razvil v odrasli dobi psihopatska nagnjenja.
Prepričana sem, da na dolgi rok ostane takšen težek, brezobziren in tudi nasilen posameznik sam, četudi ni stopil na poti kriminala. Ker, ko je oseba čustveno manipulativna in gre čez vsa “trupla” brez slabe vesti ali sočutja, da doseže svoj cilj, se to slej kot prej maščuje. Ker v nedogled takšna oseba ne more čustveno nadzirati ljudi okoli sebe, ki slej kot prej obupajo, ne zmorejo več čustvene ali socialne interakcije in se umaknejo, tudi pobegnejo od take osebe. Ker morajo zaščititi sebe.
Biti v družbi ali službi osebe, ki je nagnjena k psihopatskemu ravnanju, je zelo izčrpljujoče in človeku se zdi, da je v začaranem krogu. Veš, da moraš pretrgati to nit, a ko si že na tem, psihopat to začuti in se hipno spremeni v prijazno osebo, zgolj z namenom, da zopet omreži in prepriča sočloveka, da je vse v redu. Ker potrebuje občudovanje, priznanje in potrditev okolice, da je sposoben, čeprav na glas tega ne bo nikoli priznal. Če ostane sam, potem se njegova osebna drama šele začne. Vam zveni znano? Poznate koga, ki bi ga lahko označili za psihopata?
Svetovalnica 