Čustveni in energetski vampirizem

melita kuhar svetovalnica energetski vampir

Bliža se noč čarovnic. Ob besedi “vampir” si vsi predstavljamo osebo, ki ima ošiljene podočnike in si s krvavim pogledom ogleduje svojo naslednjo žrtev. A danes bo beseda o ljudeh, ki so vse okoli nas in jih zagotovo vsi poznate, morebiti živite z njimi, delite svoje delovnik z njimi ali so vaši partnerji, sorodniki, starši, bratje, sestre….

KAKO PREPOZNATI ENERGETSKEGA VAMPIRJA. KAJ JE TO SPLOH ČUSTVENI VAMPIRIZEM?

Okoli nas se slej kot prej najde oseba, ki bi jo lahko označili kot energetskega vampirja. Prepričana sem, da smo se vsi kdaj že srečali z osebo, za katero bi lahko trdili, da nas je izžela in pustila brez lastne energije. Sama sem zelo dobro spoznala tovrstno sorto posameznikov, ki iščejo življenjsko energijo drugih ljudi za lastno delovanje.

Najlažje bi to lahko opisali kot občutenje, ko se vam zdi, da vas je na primer partner tako zmanipuliral, da se sprašujete po svojem mentalnem zdravju. Lahko vas bo prepričal, da je nebo zelene barve. Je tisti občutek, ko čutite, da izgubljate svojo energijo, veselje do življenja in nimate več nobene življenjske sile. Nekako se vse okoli vas začne spreminjati v negativno smer, pa tega niti ne opazite, ko ste enkrat v vampirski energetski zanki.

Če energetski vampir ne dobi vaše energije tako kot to želi in zahteva, vas hoče nadvladovati, manipulirati ali groziti, z namenom, da pridobi vašo energetsko vrednost. V ozadju ljudi, ki potrebujejo vašo energijo je čustvena ranjenost, manko ljubeče pozornosti (ki je oseba ni bila deležna s strani staršev kot nebogljen otrok) in varnosti. Tako okvarjena oseba je prepričana, da ne dela nič narobe, ko igra bodisi žrtev, napadalca ali manipulatorja. Seveda to vse izhaja iz nezavednih procesov. Nihče ne bo nikoli trdil, da je energetski vampir! To je prispodoba za osebe, ki se hranijo na energijah drugih iz lastnega deficita ljubezni do sebe.

VRSTE PSIHIČNIH IN ČUSTVENIH VAMPIRJEV:

  1. Ubogi jaz: povzroči v nas krivdo in mišljenje, da smo za njegovo ugodje mi odgovorni. Ta vrsta ni škodljiva, saj ne deluje iz zlobe temveč iz iskanja pozornosti in ljubezni, pa vseeno jo lahko občutimo kot taktiko manipulacije, saj je takšen posameznik neprestano žrtev vseh okoliščin in našega odnosa do njega samega.
  2. Kazanje nezainteresiranosti: na videz se kaže, da je oseba popolnoma nezainteresirana za nekoga, a s tem v resnici želi zaustaviti pretok energije in s tem prevzame nadzor nad odnosom.
  3. Ljudje, ki kar naprej morajo imeti prav. Srkajo energijo drugim s tem, da sodijo in kar naprej sprašujejo. Kar naprej želijo nekaj vedeti še bolj podrobno samo zato, da vam dokažejo, da se motite. Ali pa namenoma rečejo nekaj, za kar predvidevajo, da boste skočili v luft in s tem, ko tako reagirate, energetski vampir dobi svojo porcijo vaše energije. Njihov cilj je nadzor in napihovanje lastnega ega, to pa prihaja iz njihove lastne nesigurnosti, namen pa je, da tudi vi začnete dvomiti. In tako energetski vampir zopet vzpostavi svojo kontrolo nad vami.
  4. Kradejo energijo drugim s grožnjami ali s pritiski, ki v drugem človeku vzbudijo strah. Ta sorta ljudi je najbolj prefinjeno vampirska. Takšna vampirska oseba se vam mora dovolj približati, da spozna vaše osebne strahove, ki jih nato uporabi proti vam. Vemo, če nas je strah, nas nekdo drugi zelo lahko nadzoruje in krmili, s tem pa nam jemlje našo življenjsko energijo. Gre tudi za podkupovanje in zastrahovanje, lahko bi rekli za prefinjeno čustveno manipulacijo. Na primer: »Če tega in tega ne narediš, boš ogrozil svojo varnost ali varnost drugih. Saj tega ne želiš kajne?«. No, to je zelo zlobno in zelo namerno. Edina obramba zoper tovrstno osebo je ločitev oziroma odhod ali ignoriranje, ki pa se običajno ne obnese, saj tovrstni čustveni vampir pozna naše šibke in boleče točke in na njih pritiska ter nam s tem povzroča občutek krivde, ki je, kot vemo, zelo močno boleče čustvo.

KAKO SE LAHKO ZAŠČITIMO PRED ENERGETISKIMI / ČUSTVENIMI VAMPIRJI?

Na hitro bi rekla, da tako, da izberemo razhod oziroma popolno rezanje zveze s takšno osebo, a v realnosti je to skoraj misija nemogoče.

Ena možnost je, da dvignemo ozaveščenost osebe, ki izvaja energetsko srkanje tako, da smo prijazni in ponudimo nekaj besed s katerimi osebi pomagamo videti lastno situacijo, ki je pravzaprav klic na pomoč in klic po ljubezni, ki je niso prejeli kot otrok. Gre za vrsto ljudi »ubogi jaz«.

Druga možnost bi bila, da se sami zaščitimo. Lahko vizualiziramo razne vrste zaščit, a to je le začasna možnost. Če imamo energetsko srkajočo osebo v bližini in se ne moremo odmakniti od nje, se moramo prisiliti nehati biti žrtev naših pričakovanj, da bo oseba, ki nas čustveno napada enkrat le spregledala, kako nas njeno vedenje in besede globoko prizadenejo in bolijo, a žal se to nikoli ne zgodi, ker energetski vampir potrebuje našo bolečino in strah za svoje delovanje in aktiviranje.

Tretja opcija je, da prekinete celotno komunikacijo ali osebo ignorirate. Sicer je dejstvo, da smo eden drugemu zrcala in nam vampirska oseba jemlje našo življenjsko energijo pa vendar se moramo na eni točki vprašati, ali nam je res treba prenašati čustveno in psihično tesnobo in bolečino, ki jo oseba povzroča s svojimi pritiski, izsiljevanji in grožnjami. Običajno ni druge možnosti, če sebe želimo zaščititi kot da sebe odstranimo tako fizično kot mentalno.

No, to je seveda težje narediti kot se zdi. Namreč, vampirska oseba nas običajno zaplete v svojo mrežo prikrojenih polresnic, meglenih obljub in odvisnosti od patološkega odnosa, ki ga tvorimo s tovrstno osebo. Čustveni vampir potrebuje našo vlogo žrtve! Obenem pa potrebuje našo reakcijo ali negativno pozornost na njegove ekscese. Od tega živi in se napaja. Naša energija plane, ko znorimo ali smo jezni, žalostni, prizadeti in to je odličen vir za napajanje osebe, ki je energetski in čustveni vampir. Iz nas posrka tisto, kar nam je sveto. In nas prepriča, da smo res žrtev življenja, okoliščin, drugih ljudi, ki nam baje ne želijo dobro (po vampirjevih besedah), mi pa zaslepljeni kot smo, temu seveda nasedemo in verjamemo.

Da se rešite te mreže, se začnite zavedati, kaj si res želite vi sami in se ne ozirajte več na to, kaj vampirska oseba počne in provocira. Najdite svojo osredotočenost in lastni cilj ter od njega ne odstopajte. Poslušajte svoj notranji kompas, zberite svojo moč in s tem lahko porazite oziroma odrinete energetske tipalke osebe, ki želi od vas vašo energijo. Če boste vztrajni, boste še sami presenečeni, kakšno moč naenkrat dobite! Energetski vampir se bo sicer upiral vaši moči na vse pretege, uporabljal bo najbolj prefinjeno manipulacijo in izsiljevanja, a če boste res res dosledni in vztrajni v doseganju svojega cilja, se vas bo časoma začel bati. A ker takšnega pritiska ne boste mogli dolgo zdržati, se boste morali slej kot prej odločiti in odrezati odnos s vampirsko osebo. Ko boste začeli ljubiti sebe točno takšne kot ste, vam noben energetski vampir ne bo več mogel blizu!

No, dejstvo je, da smo mi vsi po malem bili ali smo energetski vampirji, na določeni točki v otroštvu zagotovo, saj smo sprogramirani tako, da pridobivamo energijo skozi travme, ki jih doživi vsak otrok v procesu vzgoje in socializacije. Moč energetskega vampirizma je lastna vsakemu od nas. Če se zavemo, da lahko sami črpamo energijo iz univerzalen energije, ki je vse okoli nas, potem ne potrebujemo druge osebe, da njej krademo njeno energijo. Saj, kot vemo, energija je neuničljiva in je vedno vse okoli nas!

melita kuhar svetovalnica logo odnos

Seks izven zakonske postelje

melita kuhar svetovalnica seks v tujih posteljah

Kontroverzna tema bo danes v obdelavi. Namreč, že nekaj časa razmišljam o tem ali je za pritrditi ali pa obsojati tiste pare, ki v dogovoru iščejo in najdejo spolno združitev izven domače zakonske postelje.

Naj pojasnim: poznam luškan, urejen par z tremi majhnimi otročki, kjer sta oba zakonca naredila skupen dogovor, da se lahko intimno združita tudi s kom drugim in da zakonec to ve oziroma da eden drugega o vseh dogodivščinah obveščata in sta seznanjena. To prakticirata že nekaj časa in oba zatrjujeta, da sta tako zadovoljna in da se imata samo še bolj rada, njun seks pa je tako ali tako nekaj najboljšega na svetu.

Sem v dilemi ali naj jima zavidam na njuni odprtosti in iskrenosti in jima privoščim veliko zadovoljitev v tujih posteljah ali pa da ju obsojam, ker sta tako svobodomiselna in ju morebitne posledice njunih odločitev sedaj še ne zanimajo. Ampak, ker sem človek, ki ne sodi in ne obsoja, z velikim zanimanjem spremljam njuno zgodbo in dogovore, ki jih imata. Eden drugemu pomenita največ, ljubita se in dopolnjujeta, a vseeno seksata še drugje in obema je to povsem okej.

Vem, verjetno sedaj odkimavate. A se dajmo sedaj vprašati, kako bi se tudi ostali vedli, če bi bilo njuno ravnanje dovoljeno in bi nas učili že od malega, da imeti več spolnih partnerjev je čisto in povsem normalno? No, pa se tukaj zataknemo v zanko, da mi vsi bolj ali manj ravnamo tako, kot smo naučeni in pri tem sami ne razmišljamo kaj več od tega. Ker v naši družbi obstaja dogma, da imamo samo po enega partnerja naenkrat, vse ostalo se šteje kot izdaja in prevara, se po tem ravnajo domala vsi. Pod to kategorijo spada tudi zaupanje, varnost, sreča, umirjenost, romantika, zaljubljenost, ljubezen, otroci – torej, da z enim partnerjem zaokrožimo vse zgoraj našteto in je nedovoljeno iskati še kakšnega drugega, pa magari samo za posteljne aktivnosti.

Moja prijatelja gresta čez te okvire in pravita, da sta zelo srečna in zadovoljna eden z drugim, da sta ponosna in skrbna starša in da to, kar velja kot družbeno sprejemljivo vedenje, torej zvestoba v klasičnem pomenu, za njiju ne velja. Onadva sta si zvesta kot človeka, ki pa imata svojevrstne poglede na zakonsko življenje. Meni se to osebno ne zdi sporno. Smo svobodni ljudje. Vsak ima svojo moralno in etično držo, ki je ne potrebuje vsiljevati drugim.

Kaj se pa vam zdi? Ali je njuna odločitev za vas nekaj strašnega? Ali jo obsojate? Ali pa razumete njun dogovor?

Bodimo strpni in tolerantni. Širimo gabarite naših dojemanj.

 

melita kuhar svetovalnica logo odnos

Stres, izgorelost in kako iz začaranega kroga – Prigodek

melita kuhar svetovalnica stres izgorelost

 

Svetovalnica organizira sveži PRIGODEK v sredo, 5.11.2014 s pričetkom ob 18.uri na Parmovi ulici 45.

Na predavanju, delavnici in seminarju obenem se bomo pogovarjali kako stres vpliva na odnose (doma, med partnerjema, v službi, ob vzgoji otrok, do drugih vpletenih v našo socialno mrežo) ter kako iz začaranega kroga še preden preidete v sindrom izgorelosti. Vsa vaša vprašanja bodo dobrodošla!

Prigodek bo trajal približno dve uri. Prispevek: 10€

Obvezna predhodna najava na mail: info@svetovalnica.si ali na tel.št. 031 666 168.

Vesela vas bom!

 

melita kuhar svetovalnica logo odnos

Zona udobja

 

melita kuhar svetovalnica cona udobja

Se sliši dobro kajne? Kaj prvo pomislite, ko preberete današnji naslov? Da nič ne boli, da je vse tako kot mora biti? Udobje pomeni, da tako kot je, je čisto v redu, ne želimo se premakniti nikamor, da ne porušimo našega ljubega udobja.

Udobje prinaša varnost. Ker je predvidljivo in nam pisano na kožo, ne želimo iz te zone ali območja,  v katerem se počutimo varno, fajn nam je, poznamo situacije, dogodke in ljudi, ki se menjavajo v našem udobnem območju. Posledica? Stagniramo, nobene spremembe ni, ker ne želimo nič podreti, da bi videli ali je za našim zidom udobja še karkoli drugega, ker tako kot smo si postlali naše udobje, nam je super.

Dobro, sedaj veste, da smo v nekih trenutkih našega življenja v zoni udobja. Sedaj boste mnogi vpili, da kako udobje, ko pa se borimo za golo preživetje saj so časi težki in še svinčeni za povrhu. Seveda, a danes pišem o udobju v psihološkem pomenu, torej o občutenju realnosti na način, da ne želimo ničesar spremeniti.

Zakaj je zona udobja tako prekleto nevarna? Ker nas uspava, ker nas vleče k nedejavnosti, ker nam šepeta nekje v naših možgančkih, da ni potrebno razmišljati o kaki novi akciji, da v situaciji, kakršna je, je čisto vse v redu. Vsakdo izmed nas se seveda lahko odloči in ohrani status quo, zavedati pa se treba, da to ne vodi k spremembam oziroma napredku.

Lahko vam opišem lastni primer, kjer sem doumela, kaj pomeni se premakniti iz zone udobja. Namreč, od otroštva sem imela kakšno kilco več, s tem odrasteš, se nekaj pretirano ne obremenjuješ, stiske in življenje, ki ti jih nameni vodijo v zlorabo hrane, iz kilc postanejo velike iz težke kile odvečne teže, a to mi je dolga leta pomenilo mojo zono udobja. Pa sem celotno situacijo racionalizirala s tem, da itak sem všeč ljudem, ki me imajo radi, takšna kot sem, da komu na čast bi jaz sedaj morala nekaj spremeniti, ko pa nimam časa, nimam volje, prioritete so postavljene popolnoma na drugih področjih in dnevi, meseci in leta so bežali mimo mene v nekem ritmu, ki je nalagal nove kilce. Kaj čem tajit.

Pa gledam hči, ki se ukvarja z manekenstvom in športom, sploh borilne veščine ji oblikujejo celo telo in z grozo ugotovim, da je ne dohajam več, niti fizično. V tem bolečem trenutku sem doumela, da bom morala splezati iz svoje zone udobja in nekaj narediti, se premakniti in nehati iskati izgovore, pa minimalizirati dejstva. Ta trenutek ni bil prijeten, bil je direkten udarec v čelo in v moj ego. Torej Melita, spremeniti bo potrebno celotno lastno notranjo infrastrukturo, da ne boš več uporabljala priročnih izgovorov, sem se pogovarjala sama s seboj.

Razdreti lastno cono udobja je težko, a mislim, da je posameznik nagrajen, ker občuti zmago nad svojimi demoni, ki te obvladujejo in ti ne pustijo premika na drugi nivo, ki ni nujno, da je privlačen ali rajski. V mojem primeru je bilo težko za moj ego, ki mi je šepetal za eno uho, da je itak brez veze, da se grem nekakšen fitnes pa pazim na vnos ogljikovih hidratov in podobno, na drugo uho mi je govorila moja odločna osebna trenerka Barbara, da se je za vsak uspeh vredno boriti. Izbrala sem premik, razbila področje udobja v svoji glavi, egu sem šepnila, naj me poskusi podpirati in se podala v boj.

Seveda po določenem uspehu in mnogih kilah manj ter z več mišic zoper tiščim v na novo vzpostavljeno zono udobja. Pa že sedaj vem, da tudi ta ne more dolgo trajati, ker boj mene same s seboj še ni končan. Tale moja osebna zgodba vam lahko služi kot motivacija, če želite vam lahko služi kot ideja ali pa zgolj kot podlaga za privoščljiv nasmeh. Poanta je, da se mi vsi predajamo zonam udobja, ki pa nam ne želijo kar same predati poguma in volje, da bi spremenili karkoli. Za vsako spremembo, ki nas ojača, se je treba močno potruditi. Jaz sem že skoraj ponosna sama na svoj uspeh, voljo in spremembe, ki jih srečujem na poti. A vem, da je to zgodba, ki se nikoli ne preneha.

 

melita kuhar svetovalnica logo odnos

 

Predavanje: Meje, ljubezen, varnost 27.10.2014

melita kuhar svetovalnica predavanje vzgoja otrok

Kaj otrok potrebuje za zdravo in srečno odraščanje?

To je brezpogojna ljubezen in sprejetost otroka takega kot je, postavljanje meja in skrb za varnost. Prav varnost je okvir, postavljen iz naših mej oziroma omejitev, ki jih dajemo otroku, ko spoznava svet. To mu omogoča varno raziskovanje okolice in pravil.

Predavanje: Meje, ljubezen, varnost bo 27.10.2014 v Matični knjižnici Kamnik od 17h naprej

Za igro vaših otrok bo poskrbljeno z zanimivimi in poučnimi delavnicami.

 

Dobimo se v knjižnici, ki se nahaja na Ljubljanski cesti 1 v Kamniku.

Več branja o vzgoji: tukaj

 

melita kuhar svetovalnica logo odnos

 

KO JE MOŠKI PREHITER

123 ognjemet

Danes v ogled razmišljanje, ki je vezano bolj na naše kavalirje, velike borce na vseh področjih, ki pa na žalost vsaj na enem vse prevečkrat zatajijo.

Vem, da me bo marsikateri moški ob temle branju debelo gledal, češ kaj pa ve ženska o naših mehanizmih dvigovanja in hitrega reagiranja ter še hitrejšega izliva. Ja, priznam, da o fizioloških funkcijah moškega orodja ne vem kaj dosti, ker nisem iz medicinske stroke, vem pa iz samega življenja, da je prehiter izliv zelo moteča in tabu tema tako za moške kot ženske.

Ko moškemu prehitro pride, povejmo kar direktno, ostane njihova ženska nezadovoljena. No, pa saj o tem se že piše in govori, vendar nisem nikjer zasledila, da bi kateri strokovnjak podal neko idejo ali metodo, kako to zagato rešiti.

Dejstvo je, da dame v povprečju potrebujemo nekaj več časa in stimulacije, da dosežemo tisto stopnjo, ki kulminira v orgazmu, seveda ob predpogoju, da je bila predigra in pozornost enega in drugega partnerja usmerjena v to, da si privoščita pravi, nori in strasten seks. Upam, da vi ne pojmujete doseganja orgazma kot neko tekmo, v kateri je zmagovalec tisti, ki bo najhitreje na cilju?

Skratka, kaj vam lahko ženska svetuje, da bi lahko erekcija trajala dlje časa in da bi se s tem povečala možnost izpolnitve divjih sanj vaše partnerke?

Vem, da se tudi čustveni moški sekirate, ko se zavedate, da zaradi vašega prehitrega izliva ni bila dama zadovoljena. Tudi nam ženskam je boljše, ko vemo, da bomo dobile našo dozo dobrega starega seksa.

Dovolite, da naštejem nekaj opcij, za katere vem, da delujejo in sta tako zadovoljni obe strani:

  • Uro ali pač nekaj časa pred načrtovanim seksom naj se moški samozadovolji, če je partnerka poleg, naj pomaga, vendar brez penetracije, saj se zgodi zgoraj opisana žalostna situacija. To zna delovati, ker pri večini moških je druga erekcija daljša, no vsaj tako nam pravijo izkušnje.
  • Vem (kot ženska), da obstajajo metode, kako zadržati ejakulacijo. Predvidevam, da pod to spadajo tudi kakšne indijske tehnike ali obvladovanje kundalini energije, gre pa za to, da se »natrenira« izliv. Ja, vem, kakšen strokovnjak s medicinskega področja bo porekel, da je izliv nenadzorovana reakcija, kar pa ne verjamem, ker vem, da se lahko moški sam odloči, kdaj se bo sprostil in s tem sebe in svojo drago pripeljal do norih trenutkov.
  • Obstaja vzhodnjaška teorija, da ni nujno, da je izliv povezan s orgazmom temveč, da sta to dve ločeni področji. Okej, tega ne bi znala podrobno razložiti, gradivo si lahko poiščete sami.
  • Lahko si pomagate s prenehanjem draženja in za nekaj hipcev preusmerite pozornost na kaj drugega, kar je morebiti videti nenavadno, vendar lahko deluje in za kakšno minuto podaljša užitke.

Seveda še obstajajo druge tehnike in metode, a jih ne poznam. Zgoraj opisano pa je preverjeno in deluje.

Zakaj pa sem se sploh lotila opisovati zelo pereč problem, ki pa se običajno pomete pod preprogo? Zato, ker pri mnogih parih gospe niso zadovoljene zaradi prehitre ejakulacije, pa tudi njihovi soprogi niso srečni zaradi tega, večina žensk pa ne bo tega nikoli na glas povedala ali pa bodo celo hlinile orgazem. Sčasoma po navadi pride do tega, da si ne želita več spolnosti in se ji izogibata, da ne podoživljata tega bolečega poraza, ki se sicer odvija v postelji, a se mnogo krat kruto odraža v partnerskem odnosu. In seveda, lahko se zgodi, da si gospa poišče kvalitetno zadovoljitev kje drugje. Na žalost pa bo okolje obsojalo njo, ne bo pa se vprašalo, kaj je dotično damo privedlo do tega.

Kakorkoli, dragi gospodje, potrudite se, poskusite dalj časa trajajoči spolni odnos in obrestovalo se bo. Pa zraven se še igrajte eden z drugim in ljubkujte in komunicirajte preko spolnosti, to je trden temelj za zdrav partnerski odnos, verjemite!

 

 

PREDALI

predali

Kakšni predali, se boste zagotovo spraševali. Mislim na naše notranje predale, na tiste delčke nas samih, v katerih se skriva naša esenca. Tisto, kar smo v življenju že doživeli, se naučili, pridobili skozi manj ali bolj boleče in težke preizkušnje in izkušnje, ki nas vodijo naprej. V predale tlačimo našo jezo, frustracije, aspiracije, želje, pogum, strah in druge občutke, ki se vrtinčijo v nas.

No, tole zgoraj ni zelo znanstveno napisano, a verjamem, da se najdete v opisanih prispodobah. Predali so del naše osebne zgodovine kot posameznika. Vsak od nas je nekaj v življenju doživel kajne? In preizkušnjo je tudi preživel ter povzetek le-te spravil v nek del svojega spomina in izkustva. No, temu jaz »po moje« pravim ‘predal’. Zakaj prav predal?

V moji ljubezni do umetnosti sem pred nekaj leti stala v galeriji sredi Londona, ko so imeli veliko razstavo genialnega umetnika Salvadora Dalija ter opazovala njegov bronast kip mogočne ženske, ki je imela na svojem torzu odprtih nekaj predalov. Mislim, da sem ta kip občudovala nekaj ur skupaj. Prešinilo me je, da smo to mi vsi. Vsak od nas v določen nezaveden ‘predal’ spravi svoje izkustvo, bolečino, pa tudi upe in želje za prihodnost.

Ko nas nekaj prizadene, smo jezni ali žalostni. Smo v stanju šoka ali zanikanja. Žalujemo ali pa se borimo. Vse to smo mi. Odločamo se tako ali drugače in naše odločitve temeljijo na različnih izvirih. Človek, ki je iz preživetih situacij izluščil modrost, verjetno ne bo ponavljal napak, ki so ga pripeljale v stanje bolečine ali jeze. To modrost in izkušnjo je recimo temu, spravil v enega od predalov. In ta svoj notranji predal je lahko vedno odprt in iz njega črpa naprej znanje in modrost za prihodnje situacije. V tiste predale, v katere smo shranili nekaj, kar želimo pozabiti ali ko smo nekoga preboleli, pa jih lahko zapremo in ni nujno, da jih spet odpiramo.

Namreč, ko so nas ljudje prizadeli, smo se recimo iz naše bolečine tudi nekaj naučili. Je del naše osebne zgodovine in tega pač ne moremo zanikati, pa če bi še tako radi negirali ali si dejali, da neka oseba ni bila pomembna v našem življenju, kar to bi bila laž in zopet zanikanje. Namesto laganja samim sebi rajši rečemo, da so vse boleče vsebine spravljene v nekem drugem predalu, ki smo ga zaprli, ko smo nek razpad zveze odžalovali in preboleli vse kar smo upali, da bo, pa se žal ni uresničilo. No, ta predal naj bo zaprt, je pa del nas. Ne zanikajmo si dejstev, ki smo jih na svoji poti življenja doživeli, poskusimo pa iz njih iztisniti sok, esenco, ki nam bo dajala energijo in napotke, kako ravnati najbolj smotrno naprej, v takšnih ali podobnih situacijah.

Vse zgoraj napisano velja ob predpogoju, da se ne smilimo sami sebi in ne igramo vloge žrtve, temveč se aktivno odločamo po tehtnem premisleku. Ob tem priporočam, da slišimo svojo notranjo intuicijo, poiščemo sebi lastno življenjsko strast in vztrajnost, ki nas lahko popelje do trenutkov, ki jih želimo in do katerih smo upravičeni. Osebno menim, da če smo v težki žalosti, obupu, brezupu in s prstom na kažemo na druge, da so krivci za naše bolečinske točke, verjetno še nismo na poti zapiranja predala, ki nas boli. Tak predal lahko zapremo le takrat, ko smo se zmogli dvigniti nad bolečino in nas ne bo več »žulil«, ko bo napol odprt.

Današnje malce abstraktno pisanje je vsem nam v premislek, kako lepo je lahko življenje!