Moški in ženske različno dojemamo zvezo

 

 Tale zapis nastaja pod vtisom mojega razmišljanja, da smo moški in ženske dejansko različni v dojemanju istih situacij, stvari ali zadev, ki nas dotikajo skozi skupno življenje. Tudi skupna partnerska zveza je polje bojevanja ali zavezništva med dvema različnima človekoma, ki vsak po svoje dojemata odgovornost biti v partnerski ali zakonski zvezi.

Če pogledamo moško dojemanje partnerstva, je to predvsem celica, v kateri se lahko počuti sprejetega in da je pač takšen kot je, saj se že na poslovnem in službenem področju pogosto mora pretvarjati. Doma se ne želi. Pričakuje razumevanje svoje ženske, partnerice, žene. Včasih pride domov utrujen, naveličan dokazovanja svojih sposobnosti in zadnje kar si želi je, da mu njegova ljuba žena še teži kaj vse še ni naredil, kje ga je polomil in da tako ali tako ni nič od njega. Verjamem, da se mu občasno odpelje. Pa gre rajši s prijatelji na pivo v bližnji lokal kot da bi poslušal tečno in nasikano drago, kaj vse je narobe naredil in da se itak ne zna pogovarjat in da mu nič ne verjame.

Recept za ženske, ki si želijo imeti ob sebi moškega, ki bo za njih vse naredil na temu svetu: ko pride vaš moški utrujen domov, ga zgolj z nežno kretnjo tesno objemite in se naslonite nanj pa mu v uho zašepetajte, da bo vse v redu, da je varen in ljubljen z vaše strani ter samo tako stojta, tesno objeta in poskusita začutiti utrip vajinih dveh srčkov. Jaz temu pravim “srček na srček”. Verjemite mi drage moje prelepe dame, tako pocartan moški bo za takšno svojo damo naredil vse!! Ker on ne potrebuje velikih besed in obljub, potrebuje občutek varnosti in sprejetosti ter svojo izbranko ob sebi, ki ga zna tudi razumeti.

No, seveda, ženska stran se od moške kajpada razlikuje. Ženska ob sebi potrebuje moškega, ki ga lahko in hoče spoštovati, ki ji daje občutek, da bo za njo poskrbel in bo odgnal od njunega gnezda vse vsiljivce. Bo skrben in odgovoren oče, ki mu ne bo težko iti sredi noči menjati pokakanih pleničk. Ženi je pomembno, da ve, da ji je zvest in privržen, zato bo tudi marsikaj požrla. No, govorim o premeteni in pametni ženski, ki ji je mar, da obdrži svojega moškega in vzdržuje s svoje strani kvaliteten odnos. Pomembno ji je, da je slišana in razumljena s strani svojega moškega.Če se ženska v svoji ženskosti zapusti in ne misli več na to, kako imeti partnerske odnose urejene ter se v celoti osredotoči zgolj na otročke, potem v veliki meri ogroža stabilnost zveze.

Recept za moške, ki želijo ob sebi negovati lepotico svojega srca: izkazujte ji svojo vsakodnevno pozornost z drobnimi darilci, pogosto ji povejte, da jo ljubite in občudujete, kako odlična mami je in prelepa ženska, komplimenti naj bodo izrečeni iz srca. Navsezadnje ste se vi odločili za svojo dotično damo, saj vas nihče ni silil v to zvezo. Pomagajte ji okoli gospodinjskih opravil, poslušajte jo, kar želi povedati, četudi je mogoče včasih ne boste v celoti razumeli. Z njo se sproti dogovarjajte o načrtih, ki se dotikajo vajine družine in pomagajte pri organizaciji planiranih izletov.

Ženske znamo biti zvite in na svoj način dosežemo svoje. Moški ste bolj direktni, pa še vsak s svojega zornega kota gledata na zvezo. Pa naj še omenim, da je za oba seks zelo pomemben, s tem, da je to za moško stran pozitivno veljaven stereotip, češ da moški bi to počeli vsak dan medtem ko dame pa smo zvečer utrujene ali pa si ne želimo “nadlegovanja” med rjuhami. A dejstvo je, da z malce širše perspektive gledano, je spolnost del zdravega življenja. Torej si ga z veseljem in brez slabe vesti privoščimo, četudi smo zmatrane. Pravijo, da dober in ljubeč seks obnavlja energijo.

Kaj je kvaliteten partnerski odnos?

Ja, torej, kaj bi vi rekli, da je zdrav in kvaliteten partnerski odnos? Ker vidim, da mnogi pari nimajo pojma kaj bi to bilo. Živijo rutinirano iz dneva v dan, vse je samoumevno,  je enako, nobenih večjih odstopanj, moč navade je krepka, predvidevanja jemljejo svoj davek, dolgčas ubija.

Dva sicer fajn človeka se ne znata več pogovarjati. Ne slišita eden drugega, ker sledita zgolj lastnemu filmu v glavi. Še preden partner pove svojo misel ali namen do konca, je drugi partner s svojimi mislimi že kje drugje. Tako se seveda ne slišita, četudi se pogovarjata.

Zato danes podajam mojo definicijo kvalitetnega in zdravega partnerskega odnosa. Do nje sem se dokopala preko mnogih ur dela s mojimi dragimi strankami, ki tudi one mene učijo kako vsak posameznik razmišlja drugače, kakšne strategije uberemo različni ljudje pri reševanju težav in kaj si vsak posebej želi in pričakuje od partnerja. Kajti, dva različna posameznika se združita v partnerstvo in s seboj v kovčkih ne prineseta zgolj obleke temveč tudi lastne pridobljene in vtisnjene vzorce vsak iz svoje primarne družine ter vzgojne pečate.

Okej, tole so postavke zdravega in kvalitetnega partnerstva:

• spoštovanje različnosti partnerjevih osebnosti, ker oba sta dejansko različna človeka, vsak s sebi lastno vizijo zveze, vzgoje, principov, pričakovanj, želja, ciljev, financ in kar je še skupnih partnerskih področij
• ljubeča pripadnost, ki naj temelji na medsebojni ljubezni, ki se je razvila spričo odločitve, da preideta iz zaljubljenosti v ljubezen; a zgolj to, da se dva imata rada, sta pa izgubila spoštovanje eden do drugega, je za zdravo zvezo žal premalo!
• spoštljiva, jasna, nedvoumna in argumentirana komunikacija, ki vključuje dvosmernost sporočil ter aktivno in sodelujoče poslušanje
• starševsko zavezništvo do otrok – starša sta neprebojna trdnjava kar se tiče vzgojnih principov in strategih vzgoje; dogovarjata se skupaj, kako bosta vzgajala otroke, kakšne bodo predvidene kazni in vedno bosta držala skupaj, četudi se bosta kdaj razhajala v mnenjih, ki pa jih bosta razčistila izven dosega otrokovih ušes
• spolnost, igriva, radovedna in vedno želena, brez glavobolov, PMS-jev, ki bi trajali 3 tedne in brez čudnih izgovorov – ker seks je nekaj odličnega, zdravega in nujnega za zdravo zvezo – ker seks je oblika komunikacije!
• lojalnost in zvestoba do dogovorov, ki jih partnerja skleneta, brez naknadnih fig v žepih, sladkih besed, ki pa jim dejanja ne sledijo.

No, še bi lahko naštevala ampak tole naj bo za danes. Naučite se jih in jih izvajajte. Vsi bomo bolj srečni in manj nevrotični. Predvsem pa prosim, imejte v mislih to, da ste kot starši vzor svojim mladičem in kako se boste vedla oči in mami eden do drugega, tako se bodo vaši sinovi in hčere vedli do svojih bodočih partnerjev. Ker tudi oni bodo nosili vašo partnersko prtljago naprej v njihova odrasla, tudi lastna partnerska življenja.

Kako letos biti (še) boljši starš

Saj vemo, kajne, kako si damo cel koš zaobljub na novega leta dan. Ker pač nismo perfektni in dovolj vztrajni, kaj kmalu zaobljube prekršimo. Tokrat si postavimo nekaj obljub samih sebi, kako biti boljši starši, ne najboljši ali perfektni. Ker otroci ne potrebujejo idealnih staršev. Kaj pa to sploh je?

Otroci potrebujejo starše, ki jih sprejmemo z vsemi njihovimi napakami in pomanjkljivostmi, ki jim nudimo varno zatočišče in topel objem, razumevanje in da se znamo otroku tudi opravičiti, če ga kje polomimo ali naredimo krivico.

Ja, težko je nam staršem upravljati z našimi čustvenimi odzivi. Četudi si zaobljubimo, da bomo bolj potrpežljivi, tega ne zmoremo za dolgo časa. Nekaj časa si lahko grizemo ustnice, da ne bi spet izbruhnili in kaj hitro zdrsnemo zopet v stresne odzive, ki tako rekoč vedno povzročijo močne negativne čustvene drame vseh družinskih članov.

Poglejmo nekaj pravil, s pomočjo katerih lahko postanete še boljši starš. Seveda je to delo na sebi za kar nekaj časa, odziv vašega otroka pa bo, da bo bolj umirjen, bolj srečen in bolj kooperativen otrok. Se vam zdi, da se splača potruditi?

1. Delali boste na upravljanju z lastnimi čustvi. Ne boste si dovolili, da boste mrtvo utrujeni zvečer, tečni in nasikani, ko bo treba dati otroke spati, ker seveda bo njihov odziv enako nastrojen in ni pogoja, da bi se otroci umirili in kot takšni utonili v spanec. Torej, da dosežete večji notranji mir in s tem pridete bolj v stik s svojimi čustvi, so pomembne tudi trivialne stvari kot so, da greste dovolj zgodaj spat, da se zdravo in enakomerno prehranjujete, negativne stresorje skušate preobraziti v pozitivne vzpodbude, ste ljubeče čuječi do sebe in do drugih družinskih članov. Skušajte se obrzdati svojih hipnih jeznih reakcij. S tem itak nič ne rešite.
2. Postali boste zdrav vzgled otrokom. Verjamem, da želite vzgojiti skrbne in spoštljive otroke, torej ste vi tisti prvi, ki morate skrbeti za to, kako se vedete, reagirate in kako se odzivate na nepričakovane situacije. Ker otrok to zaznava, opazuje in se bo sčasoma popolnoma enako začel odzivati tudi sam. Torej, če nočete nespoštljivega arogantneža v hiši, boste vi, dragi starši morali prvi poprijeti za delo na sebi.
3. Ostali boste čustveno povezani z vašim naslednikom. Ker naši otroci nam sledijo takrat, ko se počutijo povezani z nami. Otroku posvetite svoj kvalitetni čas, s tem krepite povezavo in medsebojno pripadnost. Otroka objemajte in se zgolj njemu posvetite vsaj petnajst kvalitetnih minut na dan, ko ga poslušate, se igrate, smejete, pogovarjate, pa spet poslušate čebljanje in spoznavate notranji svet otroka, kaj se mu je čez dan zgodilo, kako je doživel ali občutil kakšno situacijo, kako izraža svoja čustva, skratka, on je ves vaš svet za tiste dragocene trenutke. Magari odložite in izklopite telefon, računalnik, tablico, televizijo in se vsi družinski člani skupaj crkljajte. Pa saj sami veste, da so to res izjemno močni in čustveni trenutki, ki kasneje skozi odraščanje tvorijo »urbano legendo« posamezne družine, ko starši kasneje že najstniškim otrokom lahko pripovedujemo, kako so bili ti sedaj že skoraj odrasli ljudje nekoč miniaturne podobe, ki smo jih starši lupčkali, stiskali, objemali, tolažili, pihali na buške in odrgnine, jim vsak večer brali pravljico, dve ali šest. Ko sedaj moji odraščajoči mladi dami pripovedujem, kakšen je bil na primer obred odhoda v mižule in kako se pri branju Muce copatarice nisem smela zmotiti v eni sami besedi, ker se je zbudila in me takoj popravila, se samo reži na vsa usta. Je zadovoljna in srečna. 
4. Otroka boste ljubili in mu omogočali varnost raziskovanja okolja in odnosov. Spričo otrokovega razvoja se slej kot prej zgodi faza separacije od starša, zato je še toliko bolj pomembno, da kar naprej obnavljate vašo povezavo, stik, toplino, navezanost. Otroci, ki uspevajo in se kvalitetno razvijajo, se počutijo predvsem ljubljene in cenjene točno takšne kot so. Za nas starše je pomembno, da se zavedamo, da je vsak naš otrok unikaten, zato tudi potrebuje različen pristop pri vzgoji in pri izkazovanju čustev. Kot starši smo pred izzivom spoznavati in sprejemati lastnega otroka takšnega kot je, z vsemi njegovimi lastnostmi in z njegovim vedenjem.
5. Potrudili se boste ugotoviti potrebe in čustva otroka, ki se skrivajo za otrokovim vedenjem. Ker vedeti je treba, da je vsako neprimerno vedenje alarm otroka, da potrebuje pomoč pri upravljanju s svojimi močnimi čustvi ali da potrebuje varen objem in tolažbo, brez obsojanja. Ko otrok to dobi, se tudi njegovo vedenje spremeni. No, seveda, otrok bo kdaj naredil tudi kaj napačnega. Ampak enako boste tudi vi kdaj naredili kakšno napako. Smo pač zgolj ljudje in ne roboti ali mašine. Dejstvo je, da ne obstajajo idealni starši, ni idealnih otrok in ni idealnih družin. So pa družine, ki znajo živeti v krogu medsebojne ljubezni, podpore, varnosti in razumevanja.

Otroci naj plezajo po drevesih

Poslušam, kako starši vozijo otroke po milijon različnih dejavnostih že kar v vrtcu. Ker pravijo, da je zelo pomembno, da znajo čim prej govoriti nemško in francosko, se naučiti igrati na violino ali klavir ter mogoče še trenirati ritmično gimnastiko ali tenis. Otrok je še majhen in še ne ve točno kaj ga veseli oziroma posluša, uboga starše, ki naj bi seveda najbolje varovali interese lastnega otroka.

Takšen otrok, ki je zelo zaščiten in zgodaj usmerjen v ozke dejavnosti, še nikoli ni plezal po drevesih. Zelo verjetno se tudi po toboganu ni spustil sam, saj je tudi to zelo nevarno početje. Če mu vržeš žogo, je ne zna ujeti oziroma se je na moč ustraši in se umakne, zbeži. Motorika je šibka, telesna koordinacija nerazvita. Specializirana športna dejavnost razvija le točno določene dele otrokovega telesa, kar je sicer bolje kot zgolj sedenje doma pred televizijo, a to še ne pomeni celostnega telesnega razvoja.

Otroci potrebujejo raziskovanje okolja in svojih telesnih zmožnosti, pa tudi omejitev skozi doživljajske dogodivščine, ki jih nudi plezanje po drevesih, igralih, žoganje, tek, brcanje, lovljenje, skrivalnice, skakanje (ne zgolj na trampolinu, ki se po novem nahaja že pred skoraj vsako hišo, ki premore otroke, kar je sicer super) in lovljenje ter kar je še telesnih aktivnosti, ki jih potrebuje otrok za zdrav telesni in umski razvoj. Neizpodbitno dejstvo je, da sta intelektualni in motorični razvoj tesno med seboj povezana in če ju ločimo ali izoliramo, se bo primanjkljaj pokazal kasneje, v dobi odraščanja in tudi pozneje, ko bodo leta naredila svoje. Ker naš organizem ima svoje sisteme in si zapomni ali z njim ravnamo z ljubeznijo in pozornostjo. V enaki meri nam vrne, ko smo odrasli. Pa si “pridelamo” takšne in drugačne bolezni.

Zato, dragi starši, predvsem v zgodnjem obdobju vašega otroka mu dovolite divjanje in tek, plezanje ter ne bodite preveč zaščitniški in se skušajte upreti preveliki kontroli vsega, kar otrok dela. No, vsekakor sedaj ne pravim, da kar pustite, da počne nevarne ali ogrožujoče aktivnosti. Vaša previdnost ni odveč, saj kot odrasli poznate vse pasti igre, a otroku pustite nekaj svobode, da sam raziskuje svoje okolje. Ob tem mu predhodno postavite določena pravila in omejitve za katere se dogovorite, da jih je pač potrebno upoštevati. Bo kakšna ura klavirja ali kiparstva nekoliko počakala.